Jama Zijalka
Najstarejša prisotnost človeka v trebanjski občini je bila odkrita v jami Zijalka pri Mačjem dolu, imenovana tudi Marovška zijalka. Ostanki kamnitega orodja nam povedo, da je bila jama obljudena v času srednjega paleolitika. Glede na skromne sledove neandertalčevega bivanja v jami je jasno, da je celotni skupnosti ali skupini lovcev služila zgolj za zavetje pred neugodnimi klimatskimi razmerami na pogonih za plenom. Njihovo preživetje je bilo odvisno od uspešnega lova in nabiranja rastlin ter sadežev, zato so se stalno selili. Na takšen način življenja kaže tudi osamljena najdba paleolitskega orodja, odkrita ob avtocestnih izkopavanjih na Biču. |
Grad Trebnje
Grad Trebnje (Trebnje - nem. Treffen, Grad Trebnje - nem. Treuen Trebn) se nahaja na desnem bregu reke Temenice na vzpetini pod Bukovjem pri Trebnjem. Po vsej verjetnosti je bil grad zgrajen že okoli leta 1000. Sezidali pa naj bi ga oglejski oligarhi (Oglej - ita. Aquileia), ki so ga kasneje dali v upravljanje svojim fevdnikom tebanskim vitezom. Prvi pisno omenjeni fevdnik je Konrad de Treuen leta 1218. Grad se v listinah prvič omenja šele leta 1386 kot »Turn ze Treuen«, kasneje pa tudi kot »Schloss Tren«. Prvotni stolpasti grad so okoli leta 1530 močno utrdili zaradi turške nevarnosti in predelali v masivno renesančno štiritraktno poslopje s tremi četverokotnimi in enim okroglim stolpom. Danes so v stavbi socialna stanovanja. |
Obeležje 15. poldnevnika
Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, ki je obeležen ob vhodu v mesto z zahodne strani. Na razgledni točki nad Vrhtrebnjem je zgrajeno tudi kamnito obeležje z bronastim reliefom Slovenije, na katerem so prikazani pomembnejši kraji v Sloveniji, višji vrhovi in potek 15. poldnevnika preko slovenskega ozemlja.
Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, ki je obeležen ob vhodu v mesto z zahodne strani. Na razgledni točki nad Vrhtrebnjem je zgrajeno tudi kamnito obeležje z bronastim reliefom Slovenije, na katerem so prikazani pomembnejši kraji v Sloveniji, višji vrhovi in potek 15. poldnevnika preko slovenskega ozemlja.
Tabor likovnih samorastnikov
Širšemu svetu je Trebnje postalo znano s Taborom likovnih samorastnikov, ki že od leta 1968 prireja številne razstave in vsakoletna delovna srečanja umetnikov. Več kot 1000 samorastniškim umetniškim delom, ki so nastala na teh taborih, nudi zavetje Galerija likovnih samorastnikov, ki je edina zbirka naivne umetnosti v Sloveniji in ena pomembnejših v svetu. |
Reka Temenica
Temenica je dolenjska reka ponikalnica, ki do izliva kar dvakrat ponikne. Reka izvira na južnih pobočjih Posavskega hribovja. Temenica prvič ponikne v Občini Trebnje in sicer pri Dolenjih Ponikvah. Na dan pride v Mirnopeški dolini pod hribom Svete Ane v izviru Zijalo. Po Mirnopeški dolini teče reka do ponorov pri Goriški vasi, kjer drugič izgine pod površje. Tretji, zadnji izvir Temenice je v Luknji pri Prečni. Teče čez Zaloško polje in se kot levi pritok izlije v Krko. V bližini mesta Trebnje je značilen okljuk reke.
Temenica je dolenjska reka ponikalnica, ki do izliva kar dvakrat ponikne. Reka izvira na južnih pobočjih Posavskega hribovja. Temenica prvič ponikne v Občini Trebnje in sicer pri Dolenjih Ponikvah. Na dan pride v Mirnopeški dolini pod hribom Svete Ane v izviru Zijalo. Po Mirnopeški dolini teče reka do ponorov pri Goriški vasi, kjer drugič izgine pod površje. Tretji, zadnji izvir Temenice je v Luknji pri Prečni. Teče čez Zaloško polje in se kot levi pritok izlije v Krko. V bližini mesta Trebnje je značilen okljuk reke.